“Nenadoma sem se spomnil dogodka iz otroštva, ko sem od rojstne hiše ob na videz neskončnem gozdu prodiral, plašen fantič, vse globlje v skrivnostno območje goščavja in drevja – dokler nisem nekega dne prišel do ceste na nasprotnem robu gozda. In tam zagledal svojo rojstno hišo! In mamo, kako gre po potki z vedrom po vodu, Spreletelo me je, da obstajata dva, paralelna sveta in da mogoče prebivam v obeh, čeprav mi ni bilo jasno, v katerem bolj in v katerem manj. Hiša je bila ista, oče in mati tudi, vse moje stvari so bile na običajnih mestih, celo psiček se ni razlikoval od psička na drugi strani. Toda občutek je bil drugačen.
Seveda se ni zgodilo nič drugega, kot da sem v gozdu nevede naredil krog in se vrnil nazaj domov. Vendar vse od takrat nosim v sebi občutek, da vzporedna svetova obstajata in da smo doma v obeh. Eden se imenuje fikcija, drugi resničnost. Gozd, ki ju ločuje, pa je tako nepregleden, da se v njem težko znajdemo, zato nikoli zares ne vemo, v katerem od dveh svetov prebivamo večino časa. Zdi se mi, da najpogostejše v obeh hkrati.”
Evald Flisar, To nisem jaz