»Ne, to ni zgodba. Nima strukture, nima začetka, nima konca. Ena sama želja je.« Želja, da bi ujela nekaj, kar za nas pravzaprav ni dojemljivo. Pripovedovalka v proznem delu Misli name, ko ti je lepo Maje Gal Štromar, ki je izšlo lani, je ženska okrog štiridesetih, ki se spoprijema s smrtjo svojega očeta in s tem tudi z njegovim življenjem – in s svojim lastnim, ki je z njegovim tako neločljivo povezano, ki je bilo in je zaznamovano z njegovim, čeprav je bil oče – v vsakem pogledu – večinoma odsoten. Besedilo je na jezikovni ravni zelo močno – prav tako so močne slikovne podobe; intenzivno ukvarjanje z besedami in simbolika ustvarjata njegovo poezijo.

http://www.emka.si/misli-name-ko-ti-je-lepo/PR/126179,11343